Monday, October 30, 2006

Tadž Mahal

Sanje ...

Pijem jasminov čaj
in v mislih pohajkujem po nebu tega poznega oktobrskega dne.
Magičnost modrine prekinja le bela pajčevina
stkana iz cirusov in rezov letal na nebu …
Na ulicah in vrtovih se baha škrlat jeseni…
Kljub prijetni toploti
nosnici zaznajo vonj po trohnobi,
minevanju…
Rada bi bila tvoja Mumtaz Mahal!
Rada bi, da mi postaviš tempelj
ob reki Jamun…
Da bi tisočem slonov zaukazal
prinesti belega marmorja
na ilovnata tla
mojega tihega doma…
Krsto mojih sanj bi zasul z biseri,
na stenah pa bi dal vdelati
ruski malahit, bagdadski karneol, perzijske turkize in
kitajskih kristalov,ki bi ti ga prinesli spretni trgovci iz Harbina…
A spet bodo ostale to le sanje
v skrbno zaprti prozorni šatulji,
tam na vogalu mize,
kjer se pogled zaustavi na svečah -
z vonjem po brusnicah, divji češnji, zelenem jabolku,
rumeno oranžni breskvi ter
rdečem peščenjaku,
ki se sramežljivo skriva na dnu
in so mu morski valovi
namenili formo,
kamor sem
skrila
tebe.