Sunday, January 27, 2008
Zgodba o morju...
Nekoč je valovilo morje,
tam nekje, ob kamnitih obalah mojih korenin...
Val za valom
je prekrivalo zaobljene prodnike vseh barv
in iz oglatih breč
vabilo krhke lupinice školjk in polžev,
ki jim je bil kamen
tihi dom
tisoče,
morda milijone let...
Hladen veter s kopna
je opominjal
telo,
da je še daleč do
da je še daleč do
pomladi...
A pogled je hlastal
za veliko
oranžno
kroglo,
ki je medlo žarela
za sivimi
ki je medlo žarela
za sivimi
oblaki
meglenega obzorja...
V hrepeneju po žareči svetlobi
sta se roki odlepili
meglenega obzorja...
V hrepeneju po žareči svetlobi
sta se roki odlepili
od telesa
in se povzdigovali
in se povzdigovali
v objem
najlepše luči,
kar jih premorejo zvezde
našega
najlepše luči,
kar jih premorejo zvezde
našega
vesolja...
Tedaj so se za hip
oblaki
Tedaj so se za hip
oblaki
razmaknili
in sonce se mi je nasmehnilo
v vsej milini,
ki jo premore
in sonce se mi je nasmehnilo
v vsej milini,
ki jo premore
njegova
zarja...
zarja...
Nad meglo
so se zableščale
bele
ovčice
in koprenaste niti.
v ozkem
snopu
angelskih
zaves...
Po komaj zaznavnih
Po komaj zaznavnih
valovih,
se je sonce
v široki
rečici
razlilo v objem
mojih
rok...
Morje, sonce, veter in oblaki,
školjke in prodniki
in šumenje
se je sonce
v široki
rečici
razlilo v objem
mojih
rok...
Morje, sonce, veter in oblaki,
školjke in prodniki
in šumenje
valov,
ki so božali moja
ušesa
pa let ptic
tik nad gladino
ki so božali moja
ušesa
pa let ptic
tik nad gladino
in onih,
tam visoko na nebu
ter vonj,
ki je kamnom jemal
tam visoko na nebu
ter vonj,
ki je kamnom jemal
vso svojo
brezčasnost,
ko
ne veš
ali so se rodili danes,
ali nekje
v
večnosti...
brezčasnost,
ko
ne veš
ali so se rodili danes,
ali nekje
v
večnosti...
Tako kot ti...
ki si tu – in te ni...
Z menoj objemaš vse to,
čeprav te ni
tu...
Tvoja pota
so
drugje...
Tvoje roke
objemajo
drug svet...
Le sonce je isto,
ki sveti
na
Le sonce je isto,
ki sveti
na
naju...
(26.1.2004)
Čigavo je sonce...
Čigavo je Sonce,
se sprašuje dekle,
ki zre v ekran
neskončnih
Oken…
Čigavo je Sonce,
ji odzvanja v ušesih,
ko zapira polkna
svoje kamre,
da ji opojni
veter
tega junijskega večera
ne bi
prehitro posušil solza,
tople, navidezne
sreče,
ki ji jo prinaša
ta ogromna zvezda,
z imenom:
Sonce…
Čigavo je Sonce,
se sprašuje
gospa,
ki ji po napornem vrvežu dneva,
osamljen pogled
zastane
na televizijskem ekranu
Monsunske
svatbe…
Čigavo je Sonce,
se sprašuje
nekdo,
ki mu pravijo Sonce,
ko sedi
na terasi nekega hotela
in opazuje
valovanje
se sprašuje dekle,
ki zre v ekran
neskončnih
Oken…
Čigavo je Sonce,
ji odzvanja v ušesih,
ko zapira polkna
svoje kamre,
da ji opojni
veter
tega junijskega večera
ne bi
prehitro posušil solza,
tople, navidezne
sreče,
ki ji jo prinaša
ta ogromna zvezda,
z imenom:
Sonce…
Čigavo je Sonce,
se sprašuje
gospa,
ki ji po napornem vrvežu dneva,
osamljen pogled
zastane
na televizijskem ekranu
Monsunske
svatbe…
Čigavo je Sonce,
se sprašuje
nekdo,
ki mu pravijo Sonce,
ko sedi
na terasi nekega hotela
in opazuje
valovanje
morja…
Čigavo je Sonce,
se je včeraj spraševala
celo Zemlja,
ko ji je drobna »zvezdica«,
Venera po imenu,
za kratek čas
odškrtnila
nekaj
prečudovitih,
toplih
žarkov
svetlobe…
Čigavo je Sonce,
se je včeraj spraševala
celo Zemlja,
ko ji je drobna »zvezdica«,
Venera po imenu,
za kratek čas
odškrtnila
nekaj
prečudovitih,
toplih
žarkov
svetlobe…
(9. 6. 2004)
Friday, January 25, 2008
Wednesday, January 23, 2008
Da ne bi utonilo...
Nekaterih dogodkov se radi spominjamo, spet drugi so takšni, ki si jih nihče ne želi, da bi sploh kdaj bili... Pa vendar, naj bodo tudi taki vsem nam v opomin in naj jih ne zapraši oni zgodovinski spomin, da bi kdo, v senci pozabe, kolo ponovno zavrtel nazaj...
http://www.youtube.com/watch?v=jJLQvx7Em9c&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=Zp3Gr8s-A0k&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=jJLQvx7Em9c&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=Zp3Gr8s-A0k&feature=related
Saturday, January 19, 2008
Shizotimik ali erotofob...
Spet sama...
S svojimi mislimi, čutenji, monologi...
Spet ni nikogar tu, s komer bi lahko izmenjala nekaj pogledov o tem...
Ali pa si ga ne želim...
Morda se bojim...
Ali pa si po dolgih tednih, mesecih..., želim biti preprosto sama s seboj...
Res, dolgo je tega, kar sem se obiskala...
Kar tako...
Ne da bi me k temu silila tesnoba dogodka, čustvena prenapetost ali utrujenost takšnega ali drugačnega vsakdana, ki je daleč stran od mojih želja, potreb...
Kdo sploh sem?
Kaj sem?
Česa si želim?
Pogrešam koga?
Ja, za mano je zanimiv teden...
Spet sem po več kot dveh letih stopila za kateder...
Bila s to razigrano mladežjo...
Deležna prijaznih pozdravov "stanovskih" kolegov...
Ja, skoraj desetletje odrekanj morda le ni bilo zaman...
Rada to počnem...
Rada se razdajem tem mladim bučkam, ki le čakajo trenutka, da jim misli polete stran od tega, o čemer jih skušam podučiti in se spet vrnejo, ko jih stvar za hipec privleče...
Potem pa spet hehet in šviganje pogledov...
Ko pa ti ob koncu ure rečejo:" A drugi teden ne boste več z nami..."
Ja, takrat vem, da sem se odločila za pravo pot...
Hm...
Kaj pa ti?
Je bila ona moja odločitev v nedeljo-trinajstega res pravilna?
Je, čeprav me je nocoj kar nekajkrat zamikalo, da bi te kliknila in povprašala, kako si preživel teden...
Pa te nisem... Raje sem si priklicala oni najin zadnji klepet in se zaustavila pri povedanem, ob katerem sem si mesece zatiskala oči...
Hvala ti, ker si, pa čeprav ne več "na liniji"...
Morda bom ob večerih kot je ta, počasi le dovmela, da le nisem samo shizotimik ali erotofob in se bom, z večjo gotovostjo vase, zazrla nekemu novemu sogovorniku v oči...
S svojimi mislimi, čutenji, monologi...
Spet ni nikogar tu, s komer bi lahko izmenjala nekaj pogledov o tem...
Ali pa si ga ne želim...
Morda se bojim...
Ali pa si po dolgih tednih, mesecih..., želim biti preprosto sama s seboj...
Res, dolgo je tega, kar sem se obiskala...
Kar tako...
Ne da bi me k temu silila tesnoba dogodka, čustvena prenapetost ali utrujenost takšnega ali drugačnega vsakdana, ki je daleč stran od mojih želja, potreb...
Kdo sploh sem?
Kaj sem?
Česa si želim?
Pogrešam koga?
Ja, za mano je zanimiv teden...
Spet sem po več kot dveh letih stopila za kateder...
Bila s to razigrano mladežjo...
Deležna prijaznih pozdravov "stanovskih" kolegov...
Ja, skoraj desetletje odrekanj morda le ni bilo zaman...
Rada to počnem...
Rada se razdajem tem mladim bučkam, ki le čakajo trenutka, da jim misli polete stran od tega, o čemer jih skušam podučiti in se spet vrnejo, ko jih stvar za hipec privleče...
Potem pa spet hehet in šviganje pogledov...
Ko pa ti ob koncu ure rečejo:" A drugi teden ne boste več z nami..."
Ja, takrat vem, da sem se odločila za pravo pot...
Hm...
Kaj pa ti?
Je bila ona moja odločitev v nedeljo-trinajstega res pravilna?
Je, čeprav me je nocoj kar nekajkrat zamikalo, da bi te kliknila in povprašala, kako si preživel teden...
Pa te nisem... Raje sem si priklicala oni najin zadnji klepet in se zaustavila pri povedanem, ob katerem sem si mesece zatiskala oči...
Hvala ti, ker si, pa čeprav ne več "na liniji"...
Morda bom ob večerih kot je ta, počasi le dovmela, da le nisem samo shizotimik ali erotofob in se bom, z večjo gotovostjo vase, zazrla nekemu novemu sogovorniku v oči...
Thursday, January 17, 2008
Pjsem sz fantaziju o dobrovolji
Ki čem,
če je šla moja fantazija falit...
Lohko še takuo kličem
Mlakrje, Špacapane anu druge žbaladorjote...
Ma kr srce prazno je,
samo še kak
flaškun vina
dobr
je...
E, to bi blo, moj Marko,
za dns prou use...
Ma če zmislim
s še ki,
te že povabim
na kafe...
če je šla moja fantazija falit...
Lohko še takuo kličem
Mlakrje, Špacapane anu druge žbaladorjote...
Ma kr srce prazno je,
samo še kak
flaškun vina
dobr
je...
E, to bi blo, moj Marko,
za dns prou use...
Ma če zmislim
s še ki,
te že povabim
na kafe...