Marost
Odhajaš.
Tokrat ne rabiš
moje
roke,
ne mojih
krikov,
da te odženejo
stran...
Povabilo
Usode –
Tvoje izbire,
bi zagotovo dodal...
Naj bo skorja
mehka,
ko
boš
zagrizel v
opojni,
dišeči žemljici
na enem
izmed
svojih
postankov
tam nekje,
nekoč,
za hip le,
tudi
najinem
Barju...
Tokrat ne rabiš
moje
roke,
ne mojih
krikov,
da te odženejo
stran...
Povabilo
Usode –
Tvoje izbire,
bi zagotovo dodal...
Naj bo skorja
mehka,
ko
boš
zagrizel v
opojni,
dišeči žemljici
na enem
izmed
svojih
postankov
tam nekje,
nekoč,
za hip le,
tudi
najinem
Barju...
posted by betelgeza at 07:15
6 Comments:
Zarija...Barje je večno
....spomini so večni z mehko ali trdo skorjo
Bodi lepo
lp
Ja, 5er, spomini ne morejo oditi - dokler bom zmožna zaznav...:-)
Hvala ti...
kakšne lepe preslikave si spisala. nekje je stičišče vsega. mora biti. pa če je to v hrepenenju samem ali pa nam spomini dopuščajo neslutena potovanja. v tem uživam. ker znaš vse pozgodbat v nekaj besedah.
hvala.
Oj, Mahec:-)
Ja, preslikave so:
*skopih dejstev -ki mi jih je bilo dano prebirati včerajšnje jutro, *občutij - ki se vlečejo že mesece,
*tistih vzhičenih mikrotrenutkov - fizične bližine,
*žeje - ki nekomu, ki ti vzbuja vse to, iskreno položiš v popotno malho ob slovesu in
*zavedanje - da si popotniku le eno izmed pribežališč na njegovem popotovanju...
*morda - trajen spomin, kot včasih pravi...
In kako naj bi poimenovala vse to, če ne z besedo močvirja, ki je lahko tako veličastno ali pogoltno?
Buri domišljijo:D
:-)
Si imela v mislih podražitev slastnih žemljic?:-)
Naj mu teknejo...
Privoščim mu...
Post a Comment
<< Home