Vakuum ali pozdrav...
Nasmeh na ustih je zamiral v onih dneh,
po najinem zadnjem klepetu…
Čakala sem te
tistega dogovorjenega dne…
Pričakovala vsaj kratko sporočilo:
»Danes se ne bo izšlo…«
Ja, snežilo je in mraz je potisnil
v deželi…
In poti so se v led vkovale…
Danes pa je tvoja misel le našla ozko gaz:
»…nič se nisem javil,
ker nisem čutil neke potrebe za se javit.
Sej mogoče je tko boljše.
malo se moram umirit
in narediti izpite itd.
naj razum prevlada nad nagoni.-:)
no, upam, da si vseeno dobre volje..«
Bila… ljubi moj…dobre volje…
Pretekle sobote, med prijatelji
v Po(lho)grajcih…
po najinem zadnjem klepetu…
Čakala sem te
tistega dogovorjenega dne…
Pričakovala vsaj kratko sporočilo:
»Danes se ne bo izšlo…«
Ja, snežilo je in mraz je potisnil
v deželi…
In poti so se v led vkovale…
Danes pa je tvoja misel le našla ozko gaz:
»…nič se nisem javil,
ker nisem čutil neke potrebe za se javit.
Sej mogoče je tko boljše.
malo se moram umirit
in narediti izpite itd.
naj razum prevlada nad nagoni.-:)
no, upam, da si vseeno dobre volje..«
Bila… ljubi moj…dobre volje…
Pretekle sobote, med prijatelji
v Po(lho)grajcih…
8 Comments:
... vsak ima vedno kakšen razlog...
zelo zanimiva pesem, menjava poetike in proze...
Kobilica
p.s. Polhograjci... skomine...
pozdrav :)
ja, kobilica...menjava sanj z realnostjo:-)
hvala ti...
Polhograjci - predlaga sem druščini, da se kaj vidimo v veselem decembru ali pa za sv.tri karlje...
/ampak delo na tem še ni steklo...:-)/
eh Zarija
nekje sem tudi sam zapisal"čakam" ti si dočakala vsaj "neumesten"odgovor-jaz še tega ne!
Glavo gor...verjamem, da ti ni žal (vsaj zaradi Polhograjcev...a ne)
lp
ja, treba bo dalje, 5er:-)
/kolikokrat že...:-)/
nič, grem pripravljat malho... pa nekaj razteznih vaj bo tudi treba za vzravnano držo...:-)
ne, za slednje gotovo ne...
poetika in proza..
prepletla si misli in srce.
kdo naj koga prevlada? kje smo takrat, ko smo vmes?
sploh smo?
Lebdimo v vakuumu, mah...
Nismo...
Le silnice neznanih gravitacij nas gibljejo: zdaj sem, zdaj tja...
Hvala ti,mah, da si me obiskala tudi v moji vakuumski cevčici...
posrkaj se proti Soncu v sebi! posrkaj se moja draga Betelgeza!
Zbiram atomčke helija, mah, da bom morda še kdaj zažarela...
Ampak saj veš, težko jih še zaznavam...
Ko bo oslabel blesk one svetlobe, ki me je spremljala zadnji leti, bo lažje...
Čas...Ja, ta bo obliž...
Hvala ti, mah...
Post a Comment
<< Home