Tuesday, November 20, 2007

Vakuum ali pozdrav...

Nasmeh na ustih je zamiral v onih dneh,
po najinem zadnjem klepetu…
Čakala sem te
tistega dogovorjenega dne…
Pričakovala vsaj kratko sporočilo:
»Danes se ne bo izšlo…«
Ja, snežilo je in mraz je potisnil
v deželi…
In poti so se v led vkovale…
Danes pa je tvoja misel le našla ozko gaz:


»…nič se nisem javil,
ker nisem čutil neke potrebe za se javit.
Sej mogoče je tko boljše.
malo se moram umirit
in narediti izpite itd.
naj razum prevlada nad nagoni.-:)

no, upam, da si vseeno dobre volje..«


Bila… ljubi moj…dobre volje…
Pretekle sobote, med prijatelji
v Po(lho)grajcih…

8 Comments:

Anonymous Anonymous said...

... vsak ima vedno kakšen razlog...

zelo zanimiva pesem, menjava poetike in proze...

Kobilica

p.s. Polhograjci... skomine...

pozdrav :)

21 November, 2007 19:55  
Blogger betelgeza said...

ja, kobilica...menjava sanj z realnostjo:-)
hvala ti...
Polhograjci - predlaga sem druščini, da se kaj vidimo v veselem decembru ali pa za sv.tri karlje...
/ampak delo na tem še ni steklo...:-)/

21 November, 2007 20:00  
Anonymous Anonymous said...

eh Zarija
nekje sem tudi sam zapisal"čakam" ti si dočakala vsaj "neumesten"odgovor-jaz še tega ne!
Glavo gor...verjamem, da ti ni žal (vsaj zaradi Polhograjcev...a ne)
lp

21 November, 2007 21:04  
Blogger betelgeza said...

ja, treba bo dalje, 5er:-)
/kolikokrat že...:-)/
nič, grem pripravljat malho... pa nekaj razteznih vaj bo tudi treba za vzravnano držo...:-)
ne, za slednje gotovo ne...

21 November, 2007 22:11  
Anonymous Anonymous said...

poetika in proza..
prepletla si misli in srce.

kdo naj koga prevlada? kje smo takrat, ko smo vmes?

sploh smo?

22 November, 2007 09:40  
Blogger betelgeza said...

Lebdimo v vakuumu, mah...
Nismo...
Le silnice neznanih gravitacij nas gibljejo: zdaj sem, zdaj tja...
Hvala ti,mah, da si me obiskala tudi v moji vakuumski cevčici...

22 November, 2007 12:49  
Anonymous Anonymous said...

posrkaj se proti Soncu v sebi! posrkaj se moja draga Betelgeza!

22 November, 2007 16:36  
Blogger betelgeza said...

Zbiram atomčke helija, mah, da bom morda še kdaj zažarela...
Ampak saj veš, težko jih še zaznavam...
Ko bo oslabel blesk one svetlobe, ki me je spremljala zadnji leti, bo lažje...
Čas...Ja, ta bo obliž...
Hvala ti, mah...

22 November, 2007 18:38  

Post a Comment

<< Home