Rada bi....
Rada bi
nekomu napisala
pismo...
Rada bi
nekomu povedala,
da ga pogrešam...
Rada bi,
da bi začutil
grenkobo mojih solza...
Rada bi bila
v njegovem objemu.
čeprav sledi njegovih dotikov
ne bo nikdar več
čutila
moja dlan...
nekomu napisala
pismo...
Rada bi
nekomu povedala,
da ga pogrešam...
Rada bi,
da bi začutil
grenkobo mojih solza...
Rada bi bila
v njegovem objemu.
čeprav sledi njegovih dotikov
ne bo nikdar več
čutila
moja dlan...
posted by betelgeza at 16:16
6 Comments:
Napiši, povej,začuti....
verjemi...še, ko se Tako trudimo(te)..sledi-ostajajo (takšne in drugačne)
...tako mehko,sanjavo iskreno LEPO
lp
Hvala, 5er, za zapisano in tvoj hiter odziv...
Res, prijeten občutek, da v tej vesoljni temi nisem sama...
Še ste, ki to prebirate, ki mi, čeprav tam daleč za devetimi gorami, na nek način stojite ob strani...
Hvala...
za devetimi gorami in za devetimi vodami in pri prvem grmu levo po hribu dol, desno od smreke..
vse to je v nas.
zato piši.
poti se stekajo, se bogatijo s sopotniki .. žal pa tudi izgubljajo na strahotnih razočaranjih in za žalostjo ostajajo luže.
menda tako je.
in tako mora biti.
le predvidevati moramo tudi to.. kar pa je velikokrat težko.. ker se zamegli bistvo.
in ko se spesnijo takšne besede kot si jih ti, se bistvo odkrije. presneto hrepenenje. tisočkrat presneto hrepenenje v teh zasmrajenih lužah.
piši!
ja ostajajo luže in v nogah nas mrazi, da telo drhti...
ampak menda tako mora bit...
za ukradene trenutke se pač zaračunava najmanj dvojna cena, ali trikratna...
skeli pa kot tisočera...
Mogoče je pa ta nekdo že to prebral in mu je pesem prišla do srca...ali pa ne......boleče, lepo...
Morda...
Saj tudi zato je na teh straneh...
Ampak vse ostaja zgolj informacija nekomu...
Realnosti položaja ne spremeni...
Hvala, punckica....
Post a Comment
<< Home