Ne uhajajo
ti več
misli k meni,
ko piješ
jutranjo
kavo...
Zaman odpiram
virtualni
nabiralnik...
Morda se
me bo
le dotaknila
kaka tvoja misel,
ko boš popoldan
pospravljal
svojo
pisarniško
mizo...
Pogrešam
te...
ti več
misli k meni,
ko piješ
jutranjo
kavo...
Zaman odpiram
virtualni
nabiralnik...
Morda se
me bo
le dotaknila
kaka tvoja misel,
ko boš popoldan
pospravljal
svojo
pisarniško
mizo...
Pogrešam
te...
4 Comments:
Draga Zarija odeniva se v
svetlejše barve...dopusti
soncu v srce, ne dopusti, da se otožnost radosti...
vem pogrešanje zna hudo boleti, tudi jaz to okušam in še moja bolezen, ampak sem na poti okrevanja...bo, mora biti bolje!!!
Bodi mi dobro,
objem, Larisa
Saj poskušam, pa očitno ne gre...
Tudi sonca noče biti na spregled... Le dež in oblaki...Kot zarota...
Nisem vedela za tvojo bolezen...
Želim, da ji boš zmogla čimprej pokazati vrata...
Naj nama posije sonce...
Objem...
...zato pa sem odprla
duri pomladi naj vstopi, bolezni pa pokazala vrata...za vsakim dežjem posije sonce kot pravijo, tudi za naju bo!!!
Lepo nedeljo ti želim,
Larisa
Hvala za namig, Larisa...
Tudi tebi lep konec tedna,
pa čeprav bodo dežne kapljice potrkavale po šipah...:-)
Post a Comment
<< Home