Shizotimik ali erotofob...

Spet sama...
S svojimi mislimi, čutenji, monologi...
Spet ni nikogar tu, s komer bi lahko izmenjala nekaj pogledov o tem...
Ali pa si ga ne želim...
Morda se bojim...
Ali pa si po dolgih tednih, mesecih..., želim biti preprosto sama s seboj...
Res, dolgo je tega, kar sem se obiskala...
Kar tako...
Ne da bi me k temu silila tesnoba dogodka, čustvena prenapetost ali utrujenost takšnega ali drugačnega vsakdana, ki je daleč stran od mojih želja, potreb...
Kdo sploh sem?
Kaj sem?
Česa si želim?
Pogrešam koga?
Ja, za mano je zanimiv teden...
Spet sem po več kot dveh letih stopila za kateder...
Bila s to razigrano mladežjo...
Deležna prijaznih pozdravov "stanovskih" kolegov...
Ja, skoraj desetletje odrekanj morda le ni bilo zaman...
Rada to počnem...
Rada se razdajem tem mladim bučkam, ki le čakajo trenutka, da jim misli polete stran od tega, o čemer jih skušam podučiti in se spet vrnejo, ko jih stvar za hipec privleče...
Potem pa spet hehet in šviganje pogledov...
Ko pa ti ob koncu ure rečejo:" A drugi teden ne boste več z nami..."
Ja, takrat vem, da sem se odločila za pravo pot...
Hm...
Kaj pa ti?
Je bila ona moja odločitev v nedeljo-trinajstega res pravilna?
Je, čeprav me je nocoj kar nekajkrat zamikalo, da bi te kliknila in povprašala, kako si preživel teden...
Pa te nisem... Raje sem si priklicala oni najin zadnji klepet in se zaustavila pri povedanem, ob katerem sem si mesece zatiskala oči...
Hvala ti, ker si, pa čeprav ne več "na liniji"...
Morda bom ob večerih kot je ta, počasi le dovmela, da le nisem samo shizotimik ali erotofob in se bom, z večjo gotovostjo vase, zazrla nekemu novemu sogovorniku v oči...